Omemba: Branko Madžarevič

»Prevod je jezikovna mojstrovina, v kateri avtorjeva razmišljanja beremo v živem, sugestivnem jeziku s pridihom patine, ki jo ustvarjata bogato besedišče in skrbno izpeljane misli.«

»Besedila ne bi dal od sebe, če ne bi imel občutka, da gre za do neke mere lepo prezentacijo Montaigna.«

»Seveda ni popolna, kot noben prevod in nobeno literarno delo nista nikoli čisto dokončana, še zlasti ne eseji, ki so odprta forma.«

»Rekel si je, da če tega užitka ni, potem Esejev ni smiselno prevajati.«

»Spregovoril o prevajanju Montaigna v poljščino.«

»Obravnavala bo nekatere specifike prevajanja, tako težave, s katerimi se je spopadala, kot rešitve oz. strategije, ki jih je našla ali jih uporabila.«

»Med drugim govoril o problematiki prevajanja krajevnih in osebnih imen v žanru fantastike in o lovljenju izvirnega tona humorja prek preklapljanja registrov.«

»V predstavitvi se bo osredotočila na tiste elemente stripa, zaradi katerih po tovrstnih serijah posegajo vse generacije.«

»Zvrstila se bodo še predavanja Hane Fortove iz Češke, ki se bo posvetila prevajanjem avtorjev francoske renesanse v češčino.«

»O prevajanju Montaigna v poljščino.«

»Posvetila se bo prevajanju Celinovega rokopisa.«

»Prevajalec ga je opremil še s pojasnili specifičnih besed, izrazov in poimenovanj v sinhalščini, sanskrtu in paliju ter utemeljil svoje prevodne rešitve in prečrkovanje v slovenščino.«

»Branje daje vtis lahkotnosti, kar je plod natančnega in spretnega piljenja stavkov.«

»Natančno je zaznal duhovite namige ter hotene ali naključne dvoumnosti in dvopomenskosti ter jih ustrezno prevedel.«

»Leto 2023 si bomo prav gotovo zapomnili po izidu vseh treh delov Montaignovih Esejev v prevodu enega izmed največjih slovenskih prevajalcev vseh časov Branka Madžareviča. Skoraj tisoč strani dolgo monumentalno delo francoskega humanista 16. stoletja, ki so ga doslej slovenski bralci lahko v svojem jeziku spoznavali le skozi skromen izbor iz leta 1960, je zdaj dostopno v celoti in v tekoči sodobni slovenščini.«

»Maležič je na podlagi lastnih pisateljskih izkušenj in dobrega poznavanja jezika različnih ljubljanskih subkultur poustvarila prepričljiv urbani jezik, ki se tako po pomenski natančnosti kot po jezikovni spretnosti v največji meri približa izvirnemu. Z nenehnim iskanjem pogosto inovativnih, idiomatično sprejemljivih slovenskih besed oz. besednih zvez, s katerimi je številne kulturološko in družbeno zaznamovane elemente poslovenila, prevajalka slovenske bralce neposredno potopi v tujo realnost, ki pa ji najde paralele v tukajšnji, tako jezikovni kot socialni. V tem smislu je njen podvig prevajalski in pisateljski hkrati.«

»Sleng in vulgarni ulični jezik sta bistvena sestavina radikalne izjave Vernona Subutexa, pri tem pa navdihnjeni ter na debelo začinjeni prevod Jedrt Maležič odigra bistveno vlogo.«